Avtorska pogodba ali podjemna pogodba?

Obedvi pogodbi sta sorodni, razlikujeta se po namenu izplačila in različni obdavčitvi. Podjemna pogodba ali pogodba o delu je najpogostejše izplačilo v kolikor oseba ni v delovnem razmerju. V kolikor pa se lahko izplačilo izvede preko avtorske pogodbe (predpisana vsebina) je smotrneje uporabiti to možnost, ker je obdavčitev nižja (velja za leto 2019). Pogodba o delu je obdavčena višje in konkretni izračun spodaj (tudi za izplačilo upokojencem za začasno in občasno delo) je na voljo tudi za primerjavo z avtorsko pogodbo za leto 2019.

Avtorska pogodba

Avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP-UPB3). V 99. členu ZASP-UPB3 je določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti, kamor se uvrščajo zlasti:

• govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
• pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
• glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
• gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
• koreografska in pantomimska dela;
• fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
• avdiovizualna dela;
• likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
• arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
• dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
• kartografska dela;
• predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Ugotovimo lahko, da je avtorska pogodba zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se namreč loči zgolj po predmetu pogodbe. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba.

Podjemna pogodba ali pogodba o delu

je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ). V 619. čl. OZ je določeno, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Iz definicije je razvidno, da je predmet pogodbe definiran precej široko, podjemna pogodba pa se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd. 

Skladno z 18. členom ZPIZ-2 je potrebno podpisati izjavo (izjava_ZPIZ.pdf), ki je podlaga za obračun 15,5% prispevka za PIZ ali pa tudi ne. 15,5% PIZ plačajo vsi tisti, ki niso uživalci pokojnine, niso obvezno zavarovane ali so obvezno zavarovane s krajšim delovnim/zavarovalnim časom. 

Davčno breme pri podjemni pogodbi je za izplačevalca dohodka neprimerno višje kot pri avtorski pogodbi. V skladu s tem je bolj smiselno, da se kjer je to le mogoče, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba. Pri tem je potrebno biti pozoren, ali je lahko predmet pogodbe opredeljen kot avtorsko delo, oziroma da se lahko zagovarja v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora. Kadar se presodi, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da se sklene podjemno pogodbo.

Podjemna pogodba in avtorska pogodba sta pogodbi, ki sta med najpogostejšimi v primeru, da se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja. Kadar se posamezniku ponuja možnost za dodaten dohodek izven delovnega razmerja, ima na razpolago več možnosti, na podlagi katerih se mu ta dodatni dohodek izplača. Posameznik lahko odpre »popoldanski s.p.«, vendar je to zaradi administrativnih stroškov smiselno zgolj v primeru, da bo prejemal redne mesečne dohodke, ki presegajo cca. 500 evrov.

V ostalih primerih posamezniku ostane izbira med podjemno in avtorsko pogodbo. Izbira je odvisna od narave dela, koristno pa je poznati tudi njune davčne učinke.

Začasno in občasno delo upokojencev

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela (izvzeti so delno starostno upokojeni ali tisti, ki prejemajo predčasno pokojnino in so še aktivni). Se pravi, da lahko upokojenci nekaj legalno dodatno zaslužijo. Zakon za upokojence določa naslednje omejitve:

• sicer začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu,
• neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec,
• urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,76 EUR,
• dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v seštevku v koledarskem letu 2019 ne sme presegati 7.127,68 EUR,

Delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka. Več preberite na FURS . Za izplačilo ni potrebno nobenega posrednika, npr. kot pri študentskem delu (študentski servis) vendar je iskanje in sklenitev pogodbe vse na plečih delodajalca in upokojenca.

Ker pogodba o občasnem in začasnem delu upokojenca lahko vsebuje tudi določene značilnosti delovnega razmerja so tudi predpisani nekateri obvezni podatki, ki jih je potrebno navesti na pogodbi:

• naziv delodajalca, naslov sedeža ter matična in davčna številka
• ime in priimek delavca, rojstni datum, matična in davčna št.
• datum pogodbe
• vrsta oz. opis dela, ki se bo opravljal
• datumko obdobje kdaj se bo del oppravljalo
• predvideno število ur in urna postavka ter skupnni znesek dohodka

Je pa potrebno paziti, da občasno in začasno delo ne vsebuje določenih elementov delovnega razmerja, ker v primeru obiska inšektorja bi v tem primeru moral delodajalec zaposliti osebo za nedoločen čas.

Upokojene osebe lahko pomagajo kot družinski člani svojim partnerjem ali svojim otrokom kot kratkotrajno delo družinskih članov. vendar pa za pomoč ni mogoče prejeti plačila oz. nagrade.

Rezultat primerjave izplačil po vseh pogodbah:

Najugodnejša pogodba za izplačilo je avtorska pogodba ker je neto izplačilo v znesku 1.090,00 EUR dosegljiv z manjšo bruto osnovo oz. brutom izplačevalca.