Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Pogodba o delu (v nadaljevanju: podjemna pogodba) je pogodba civilnega prava in je definirana v Obligacijskem zakoniku. S podjemno pogodbo se prevzemnik posla (izvajalec) zavezuje opraviti določen posel, kot sta izdelava ali popravilo stvari, telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno že z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom. Od 1.1.2008 za naročnika kot stranko podjemne pogodbe obstaja obveznost poročanja Zavodu za zaposlovanje RS o določenih postopkih. Zavodu je treba predložiti:

  • obvestilo o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe naročilu avtorskega dela najpozneje v osmih dneh po tem, ko potreba nastane, razen če se bo obvestilo nanašalo na delavca, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, ali na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
  • poročilo o opravljenem delu po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela do 15. januarja za preteklo leto,
  • obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela, najpozneje v osmih dneh po sklenitvi take pogodbe, razen če je pogodba sklenjena z delavcem, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu ali če je pogodba sklenjena s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z novo ureditvijo želi država vzpostaviti večji nadzor nad sklepanjem podjemnih in njej sorodnih pogodb. Za to je v primeru, da želite kot podjetnik zaposliti delavca preko podjemne pogodbe priporočljivo, da se z delavcem posvetujete o tem, da delavec kot izvajalec pridobi status samostojnega podjetnika. S tem se boste izognili dolžnosti obveščanja in s tem večji izpostavljenosti v primeru nadzora.

 

Pogodba o zaposlitvi - Pogodba o zaposlitvi je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih. Z njo se ena stranka zaveže, da bo opravljala praviloma podrobneje določeno nesamostojno dejavnost, katere obseg je najpogosteje časovno določen, druga stranka pa se zaveže to dejavnost plačati. S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delodajalca nastanejo še nekatere druge obveznosti, ki niso določene v pogodbi o zaposlitvi, ampak jih določajo drugi predpisi ali kolektivne pogodbe. Sem sodi plačevanje prispevkov, obveznost zdravstvenega pregleda itd.

Kdaj podjemna pogodba, kdaj pogodba o zaposlitvi?

Bistvene značilnosti pogodbe o zaposlitvi, s katero se sklene delovno razmerje, so:

  • odplačnost pogodbe,
  • osebno opravljanje dela,
  • dlje časa trajajoča delovna aktivnost, pri kateri rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni značilen element in
  • da se med delavcem in delodajalcem vzpostavi vez podrejenosti.

Ti elementi so bistveni pri presoji, ali bomo morali skleniti pogodbo o zaposlitvi, ali se bo delo lahko opravljalo po pogodbi civilnega prava. Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.

Sklepanje pogodb civilnega prava (podjemna pogodba) v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih se obravnava kot prekršek. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, ne glede na to, ali je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ali ne. V takem primeru lahko delavec zahteva od delodajalca, da mu izroči pisno pogodbo o zaposlitvi.

Višje delovno in socialno sodišče je v zadevi VDS sklep Pdp 1082/2006 z dne 10.5.2007 razsodilo, da tudi, če sta obe pogodbeni stranki izrazili voljo skleniti pogodbo civilnega prava (podjemna pogodba), take pogodbe ne smeta skleniti takrat, kadar so podani elementi delovnega razmerja. Sodna praksa je dodala še nekatere dodatne kriterije za presojo, ali gre za delovno razmerje ali ne. Za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.

Veljavna zakonska ureditev ni najbolj naklonjena sklepanju podjemnih pogodb in favorizira sklepanje pogodb o zaposlitvi. Za podjetnika, ki želi zaposliti dodatno osebo, lahko včasih to predstavlja oviro. Pogodba o zaposlitvi je namreč zelo rigidna v primeru, da z novim delavcem nismo zadovoljni.

Kljub strogim zakonskim pogojem pa za podjetnika, ki želi zaposliti novega delavca, zaradi večje fleksibilnosti glede organizacije delovnega procesa, obstaja veliko možnosti, kako se izogniti sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Prednosti so v tem, da je delovni čas podjetnika bolj fleksibilen, da ne gre za neko dalj časa trajajočo dejavnost, ampak bolj za projektno delo, da je rok za izpolnitev obveznosti določen itd. Če pri poslovanju najdemo take okoliščine, lahko novi delavec opravlja delo preko podjemne pogodbe in sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni potrebna.