Avtorska pogodba ali podjemna pogodba?

Avtorska pogodba - Avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP-UPB3). V 99. členu ZASP-UPB3 je določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti, kamor se uvrščajo zlasti:

  • govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Ugotovimo lahko, da je avtorska pogodba zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se namreč loči zgolj po predmetu pogodbe. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba.

Primer obdavčitve dohodka iz avtorske pogodbe

Bruto znesek

1.500 evrov

Normirani stroški (10%)

150 evrov

Davčna osnova

1.350 evrov

Akontacija dohodnine (25%)

337,5 evrov

Neto izplačilo

1.162,5 evrov

Strošek izplačevalca

1.500 evro

 

Podjemna pogodba ali pogodba o delu je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ). V 619. čl. OZ je določeno, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Iz definicije je razvidno, da je predmet pogodbe definiran precej široko, podjemna pogodba pa se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd.

Primer obdavčitve dohodka iz podjemne pogodbe

Bruto znesek

1.500 evrov

Normirani stroški (10%)

150 evrov

Davčna osnova

1.350 evrov

Akontacija dohodnine (25%)

337,5 evrov

Neto izplačilo

1.162,5evrov

Poseben davek na določene prejemke (25%)

375 evrov

Pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen

4,27 evrov

Pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (6%)

90 evrov

Strošek izplačevalca

1.969,27

Davčno breme pri podjemni pogodbi je za izplačevalca dohodka neprimerno višje kot pri avtorski pogodbi. V skladu s tem je bolj smiselno, da se kjer je to le mogoče, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba. Pri tem je potrebno biti pozoren, ali je lahko predmet pogodbe opredeljen kot avtorsko delo, oziroma da se lahko zagovarja v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora. Kadar se presodi, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da se sklene podjemno pogodbo.

Podjemna pogodba in avtorska pogodba sta pogodbi, ki sta med najpogostejšimi v primeru, da se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja. Kadar se posamezniku ponuja možnost za dodaten dohodek izven delovnega razmerja, ima na razpolago več možnosti, na podlagi katerih se mu ta dodatni dohodek izplača. Posameznik lahko odpre »popoldanski s.p.«, vendar je to zaradi administrativnih stroškov smiselno zgolj v primeru, da bo prejemal redne mesečne dohodke, ki presegajo cca. 500 evrov.

V ostalih primerih posamezniku ostane izbira med podjemno in avtorsko pogodbo. Izbira je odvisna od narave dela, koristno pa je poznati tudi njune davčne učinke.